Naselje Gotovlje
Gotovlje ležijo ob regionalni cesti Ljubljana-Celje v osrčju spodnje Savinjske doline v občini Žalec. Od Celja so oddaljene 9 km.
Gotovlje so kraj z širšim vplivom na območju, saj v njihovo krajevno skupnost spadajo tudi sosednje naselje Podvin. V bližini naselja tečeta dva potoka (Ložnica in Godomlja). V Gotovljah je več javnih zgradb: 4 trgovine, 3 gostilne, turistična kmetija, 2 gasilska domova, lovski dom, podružnična šola, kmečka zadruga, krajevna skupnost in dve cerkvi.
Krajani so zelo aktivni na različnih prireditvah, med katerimi je največja gasilska veselica na hipodromu.
Najpomembnejše znamenitosti naselja so konjeniško društvo, več stoletnih lip, vaška kapela, graščina Plevna.
Geografsko zgodovinski oris Gotovelj
Gotovlje so razloženo, dokaj urbanizirano naselje. Strnjeno pozidani del je med žalsko obvoznico in regulirano rečico Ložnico. Na južnih obronkih Ponikvanjskega hribovja so zaselki Podvin, sv. Jedrt, Visoko, Zalog, Gmajna in Plevna ter samotne domačije. V kmetijstvu prevladujeta hmeljarstvo in živinoreja.
Vas Gotovlje je eno izmed najstarejših naselij v Savinjski dolini. Povod za tako zgodnjo naselitev je dal izvir potočka Godomlja, ki tu izvira in ima precej toplo vodo. Po vsej verjetnosti je bilo tu že v rimski dobi malo naselje. Da so se V Gotovljah naselili stari Slovani, nam pričajo izkopanine staroslovanskih grobov. V 10. stoletju so vovberški gospodje na mestu današnjega župnišča zgradili močan grad, njihovi nasledniki, žovneški gospodje, pa so ustanovili leta 1291 župnijo ter prevzeli nad njo patronat, ki je prešel pozneje na Celjske grofe, po letu 1456 na deželne stanove, od tod pa na cesarsko vlado. V srednjem veku je imelo naselje Gotovlje svoje krvno sodišče. Ob cesti proti Jedrti je bila v gozdu grmada, kjer so sežigali obsojence. V času turških napadov so si Gotovljani pozidali okrog cerkve močno 3,5 m visoko obzidje, o napadih Turkov pričajo številne, okoli vasi izkopane turške podkve. Naselje se je od stoletja do stoletja širilo in razvijalo. Leta 1860 je požar uničil dve tretjini vasi. Vaščani so si stežka opomogli. Okoli leta 1880 so tudi v Gotovljah začeli saditi hmelj, ki je prinesel vaščanom boljše čase.
